Občina

Vizitka

Ideogram občine Šempeter – Vrtojba

Občina Šempeter – Vrtojba
Trg Ivana Roba 3 a
5290 Šempeter pri Gorici
GPS: E13.64080, N45.93093

T: 05 335 10 00
E: info@sempeter-vrtojba.si
URL: www.sempeter-vrtojba.si

ID za DDV: SI 44857390
Matična številka: 1358227
TRR: 0138 3010 0014 409
0138 3600 0000 221

Odgovorna uradna oseba: mag. Milan Turk, župan

Občinski simboli

Grb

Grb ima obliko ščita. Tvorita ga dva glavna elementa:

Rumeni cvet, sonce na modrem ozadju.
Zeleni spodnji del, ki ga tvorita dva lista, dve polji, dva kraja …
Bela linija, ki ločuje lista in modrino simbolizira cesto in lego občine ob italijanski meji.

Zastava

Zastava je podolgovate pravokotne oblike. Barvno je razdeljena na dve enaki polovici. Zgornja je modre barve, v sredini modrega polja je rumeno sonce s šestnajstimi žarki. Spodnja polovica je zelena.

Geografski podatki*

Površina občine: 15 km²Število prebivalcev (leta 2014): 6302
Število naselij: 2 (Šempeter pri Gorici in Vrtojba)
Število hiš: 1.702
Število ulic: 41
Hrib Sv. Marka – nadmorska višina: 227 m
Upravna enota: Nova Gorica
Statistična regija: Goriška statistična regija

*Vir: Statistični urad Republike Slovenije in Geodetski inštitut Slovenije

Občina je ustanoviteljica dveh javnih zavodov ter soustanoviteljica sedmih javnih zavodov, treh javnih podjetij, regijske razvojne agencije in javnega sklada.

Pobratene občine

Občina Šempeter – Vrtojba sledi temeljnim evropskim smernicam, kot so mir in medsebojno spoštovanje, demokracija in medsebojno sodelovanje ter prihodnost Evrope z multikulturnim dialogom. V tem duhu in duhu resničnega prijateljstva in medsebojnega spoznavanja in razumevanja Občina preko svojih pobratenih, prijateljskih in partnerskih mest uresničuje začrtane smernice mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti in njihovih prebivalcev.

Občina Šempeter – Vrtojba je pobratena z občinami:

Medea (Italija) – od 18. 9. 2005
Romans ob Soči/Romans d’Isonzo (Italija) – od 8. 9. 2006
Hodiše/Keutschach am See (Avstria) – od 21. 9. 2014
Castelculier (Francija) – od 1. 5. 2024

Naloge občine

Naloge občine določa Zakon o lokalni samoupravi v III. poglavju.

Občina Šempeter – Vrtojba tako samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z drugimi zakoni in predpisi in sicer: upravlja s premoženjem Občine Šempeter – Vrtojba, spodbuja gospodarski razvoj, načrtuje prostorski razvoj, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije, pospešuje zdravstveno dejavnost ter službe socialnega varstva, pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost, skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ureja javni red v Občini Šempeter – Vrtojba in ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Naloga občine je zagotavljati čim bolj ugodne razmere za vsestransko dobrobit njenih občank in občanov, z ustvarjanjem pogojev, v katerih imajo, ob upoštevanju in spoštovanju različnosti, vsi enake možnosti dostopa do javnih dobrin, možnosti kvalitetnega bivanja in polnopravne udeležbe v življenju občine. Nenazadnje pa mora občina čimbolj težiti k trajnostnemu razvoju, ki se po načelih demokracije, enakosti spolov, solidardnosti, pravne države ter temeljnih človekovih pravic zavzema za stalno izboljševanje življenjskih pogojev in blaginje za potrebe sedanje ter prihodnjih generacij. V ta namen mora spodbujati kolikor je v njeni moči dinamično gospodarstvo, polno zaposlenost in visoko raven izobrazbe, zdravstvenega varstva, socialne in ozemeljske kohezije ter varovanje okolja v mirnem in varnem svetu, kjer bo spoštovana kulturna raznolikost. Ključni cilji strategije so varstvo okolja, socialna enakost in kohezija, gospodarska blaginja ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Infrastruktura je splošno ime za materializirane razmere razvoja, ki združujejo prvine tehničnih sistemov, ki so nujni za napredek gospodarjenja in dinamiko razvoja gospodarstva.
Osnovna sredstva, ki so nujna za opravljanje gospodarske javne službe, imajo naslednje značilnosti:

praviloma so povezana na zemljo in so zato nepremična sredstva,
so prirejena za opravljanje ene vrste dejavnosti, kar pomeni, da se lahko uporabljajo le pri eni dejavnosti,
njihov sestavni del so tudi zemljišča, na katerih so grajena, in zemljišča, ki so namenjena funkcionalni rabi,
vključujejo tudi naprave, ki so vgrajene in omogočajo, da sistem deluje,
imajo značaj funkcionalne celote, kar pomeni, da k njim sodi tudi ustrezna vgrajena oprema.

Kot dejavnik razvoja ima infrastruktura naslednje značilnosti:

zahteva velike naložbe,
naložbe se ne morejo hitro amortizirati, saj so zmogljivosti dimenzionirane na dolgoročne potrebe,
posredno vpliva na povečanje materialne proizvodnje,
zmogljivosti se praviloma povečujejo in rekonstruirajo prej kot so izrabljene,
ima dolgo dobo koristnosti, kar zahteva vmesno modernizacijo.

Naloge občine na področju gospodarskega razvoja so relativno omejene, saj z vlaganjem javnih sredstev v zasebne gospodarske dejavnosti ni dopustno izkrivljanje konkurence na trgu. Kljub vsemu pa občina mora zagotavljati pogoje za gospodarski razvoj, z ustreznim planiranjem izrabe prostora, gradnjo potrebne infrastrukture, zagotavljanjem prostorskih in drugih pogojev za razvoj malega gospodarstva, turizma in kmetijstva.

Poslovne cone

Javnost uporablja različne nazive za komunalno urejeno zemljišče, na katerem delujejo podjetja. Uporabljajo se nazivi, kot so industrijska cona, gospodarska cona, obrtna cona, poslovna cona oziroma različne kombinacije. Ime v glavnem povezujejo z velikostjo podjetij, ki delujejo v coni (velika podjetja – industrijska cona; mala podjetja – obrtna cona), in z dejavnostjo, ki se opravlja v coni (industrija – industrijska cona; storitve – poslovna cona).

V Občini Šempeter – Vrtojba so v načrtih predvidene naslednje poslovne cone:
– PC Smete,
– PC Brežina (gramoznica družbe Primorje d.d.),
– PC Lavžnik (območje nekdanjih Vozil),
– PC ob hitri cesti,
– PC Polje.

Prostorsko načrtovanje je tesno povezano z načrtovanjem razvoja občine. Pri tem pa je treba usklajevati državne, regionalne in občinske interese.

S prostorskim načrtovanjem želimo ustvariti funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem imamo ljudje primerne pogoje za bivanje, delo in rekreacijo. Namen urejanja prostora je torej v zagotavljanju skladnega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja. To vključuje tudi skladen razvoj poselitve in ustrezno razporeditev različnih dejavnosti (npr. stanovanjska naselja, poslovne in proizvodne cone, območja intenzivne kmetijske predelave, itd.) v prostoru.

Da bi tudi prihodnjim generacijam zagotavljali enake, oziroma boljše, razmere za bivanje, delo in razvoj, so za uresničevanje tega cilja pomembni predvsem premišljena raba prostora, varčna raba naravnih virov, varovanje okolja in zmanjševanje čezmernih vplivov nanj ter varstvo kulturne in naravne dediščine.

Osnovno vodilo nas, ki skrbimo v skladu s področno zakonodajo za pravilno in pravočasno izvedbo občinskih prostorskih aktov, je, da morajo biti le-ti razumljivi in jasni ter da temeljijo na sodobnih spoznanjih o prostoru oz. okolju.

Osnovni zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem, je Zakon o prostorskem načrtovanju. Ta zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema.

Zakon definira prostorsko načrtovanje kot interdisciplinarno dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine načrtuje posege v prostor in prostorske ureditve.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogoča:

trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč,
kakovostne bivalne razmere,
prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,
prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega,
ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora,
sanacijo degradiranega prostora,
varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave,
celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino,
zagotavljanje zdravja prebivalstva,
funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter
obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu.

Zakon pravi, da je občina pristojna za:

določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine,
določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in
načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

Prostorske ureditve se načrtujejo s prostorskimi akti. S prostorskimi akti, ki so lahko državni, občinski in medobčinski, se določajo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji in merila za njihovo izvedbo. Državna prostorska akta sta državni strateški prostorski načrt in državni prostorski načrt.Občinska prostorska akta sta občinski prostorski načrt ter občinski podrobni prostorski načrt. Občina lahko sprejme strateški del občinskega prostorskega načrta kot občinski strateški prostorski načrt, ki je v tem primeru samostojen občinski prostorski akt. Medobčinski prostorski akt je regionalni prostorski načrt.

Občinski prostorski načrt

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (v prostorski izvedbeni pogoji). Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del občinskega prostorskega načrta določa:

izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
območja razpršene poselitve.

Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:

območja namenske rabe prostora;
prostorske izvedbene pogoje;
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Vsebina strateškega in izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, določi na podlagi urbanističnega načrta.

Na podlagi urbanističnega načrta se za mesta ali naselja mestnega značaja določi tudi:

območja celovite prenove naselja z rešitvami in ukrepi za celovito prenovo,
javne površine in druge oblike javnega dobra,
prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet,
zelene površine naselja,
temeljne strukture naselja z elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
gospodarsko javno infrastrukturo naselja.

Če občina sprejme Občinski strateški prostorski načrt kot samostojen akt, se le-ta pripravi z vsebino, kot bi jo določal strateški del občinskega prostorskega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, lahko pa tudi na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt. Občinski podrobni prostorski načrt se izdela tudi za prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi posledic naravnih ali drugih nesreč, ki niso določene v občinskem prostorskem načrtu. Občinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se podrobneje določi:

območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem,
načrt parcelacije,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

V občinskem podrobnem prostorskem načrtu se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. Če je občinski podrobni prostorski načrt namenjen celoviti prenovi območja, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt, pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo.

Regionalni prostorski načrt

Regionalni prostorski načrt (RPN)kot medobčinski prostorski akt pripravijo udeležene občine za izvedbo regionalnega razvojnega programa po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki zahtevajo načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena. Udeležene občine ali zveza občin sklenejo dogovor o pripravi regionalnega prostorskega načrta, v katerem določijo tudi pripravljavca načrta. Regionalni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Občina kot lokalna skupnost je dolžna zagotavljati materialne javne dobrine (proizvode in storitve) zaradi zadovoljevanja javnih potreb, ki sodijo v izvirno pristojnost občine, če jih ni mogoče zagotavljati na trgu.

Podrobneje določa način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb Zakon o gospodarskih javnih službah. Gospodarske javne službe so državne ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne.

Občina predpiše način izvajanja gospodarskih javnih služb z odlokom.

Javne dobrine morajo biti pod enakimi pogoji, ki so predpisani z odlokom, dostopne vsakomur. Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, ni obvezna, če odlok za posamezne primere ne določa drugače.

Občina lahko zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:

v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,
v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,
v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,
z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava.

Vse, kar je podarila narava, se zdi samoumevno. Preveč, kajti vse bolj jasno postaja, da naravne danosti uničujemo s hitrim razvojem in načinom življenja, ki ga ta narekuje. Ključne izzive tako postavljajo podnebne spremembe in čista energija, trajnostni promet, trajnostna poraba in potrošnja ter ohranjanje in upravljanje naravnih virov.

Prebivalci urbanih območij kamor sodi tudi Občina Šempeter – Vrtojba, njihova kakovost življenja in kakovost okolja so odvisni od izgleda in funkcije mesta. Za zagotavljanje kakovosti življenja v urbanih območjih potrebujemo celostne razvojne strategije. Urbana območja se soočajo z velik številom okoljskih izzivov. Identificiramo lahko niz skupnih problemov, ki jih imajo mesta: slaba kakovost zraka, povečan obseg prometa, prometni zamaški, hrup, pomanjkanje območij za šport, rekreacijo, propadajoče stavbe, visoke ravni emisij toplogrednih plinov, ustvarjanje ogromnih količin odpadkov in odplak. Ti izzivi so resni in imajo velik vpliv na zdravje, okolje in gospodarstvo.

Delo na področju varovanja okolja in energetike v občini je neposredno vezano na izvajanje predpisov s predmetnih področij. Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o varovanju okolja sta lokalnim skupnostim naložila veliko obveznosti. Velik pomen pa ima tudi uresničevanje Strategije trajnostnega razvoja, kjer gre za uravnoteženje treh razvojnih komponent: socialne, ekonomske in okoljske. Samo tako je mogoče dosegči dolgoročno blagostanje v družbi.

Zrak

Onesnaževala prihajajo v ozračje iz naravnih in antropogenih virov. Najbolj pogosta so delci, dušikovi oksidi, ozon, benzen, ogljikov monoksid, žveplov dioksid in nekatere težke kovine.

Najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zraka na določenem območju so meritve. Za občino Šempeter – Vrtojba so od virov onesnaževanja zraka značilni predvsem promet, vključno z bencinskimi servisi, industrija ter kurišča.

Voda

Voda kot naravna dobrina, ki je ena izmed ključnih pogojev za življenje na Zemlji, v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer del vode porabimo za vsakdanje življenje, del pa je odteče. Poraba pitne vode se nenehno povečuje. Naraščanje števila prebivalcev in grožnja podnebnih sprememb bi lahko ob dosedanjem načinu uporabe vode pripeljala do velike svetovne krize z vodo. Emisije nevarnih snovi, ki jih človek posredno ali neposredno spušča v podzemne in površin vode ter tla, poslabšujejo kakovost pitne vode. Prihodnost nam nalaga odgovorno ravnanje s kakovostno pitno vodo, zato upravljanje z vodami obsega celovito in trajno obravnavanje problematike gospodarjenja z vodami. Čeprav so vode naravno bogastvo in naravna dobrina v lasti države, ima lokalna skupnost glede na Zakon o varstvu okolja, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o vodah, Zakon o ohranjanju narave še vedno precejšnje pristojnosti v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem z vodami. Lokalna skupnost z Zakonom o gospodarskih javnih službah zagotavlja obvezno javno službo oskrbe s pitno vodo.

Vodotoki v občini

Glavni vodotok je potok Vrtojbica, ki se v sosednji občini Miren-Kostanjevica izliva v reko Vipavo. Je vodotok prvega reda. Vodozbirno območje Vrtojbice sega izven občinskih meja. Zaledne vode so prisotne predvsem v vzhodnem delu Vrtojbe in gravitirajo na levi pritok Vrtojbice, ki se vanjo izlije v Doljni Vrtojbi. Med večje površinske vodne tokove, ki so usmerjeni na Šempeter, spadajo še nekateri manjši vodotoki s pobočja Markovega hriba.

Ostale pomembnejše vodne vire predstavljajo potok Bazaršček na območju Bazare, hudourniški potoki na vzhodnem hribovitem delu pobočij Kempršč in Stare gore, ki se stekajo v potok Lemovšček ter Biljenski in Bukovšči potok s stranskimi pritoki melioracijskih jarkov.

Podtalnica

Vodovodno omrežje občne se napaja iz izvira Mrzlek pri Solkanu. Na območju občine pa imamo še drugi vir pitne vode na kar pričajo številni vodnjaki, ki so še ohranjeni po Šempetru in Vrtojbi. Podtalnica se nahaja v naplavinah Vrtojbensko-mirenskega polja in sicer v dveh horizontih. Ta podtalnica je mišljena le kot rezervni vodni vir za oskrbo s pitno vodo.

Odpadki

Odpadki so snovi, ki nastajajo pri različnih procesih, povezanih s človekovim delovanjem in so njegovi stalni spremljevalci. Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. Čeprav so odpadki lahko sekundarni vir surovin ali energije, v njih večinoma vidimo le vir obremenjevanja okolja.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je po veljavni zakonodaji naloga lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost, in s tem tudi Občina Šempeter – Vrtojba, je zavezana v skladu s predpisi zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Zagotavljanje ločenega zbiranja odpadkov je pomembno tako iz okoljskega kot iz ekonomskega stališča. Občina svoje cilje, prednostne naloge in usmeritve na področju ravnanja z odpadki opredeli v programu varstva okolja in operativnih programih za svoje območje. Konkretni ukrepi glede ravnanja z odpadki so v skladu z Uredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki predpisani v programu ravnanja z odpadki in programu ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.

Sistemska ureditev na področju odpadkov se je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih bistveno nadgradila. Predpisi na področju ravnanja z odpadki so večinoma sprejeti na osnovi Zakona o varstvu okolja, ki kot krovni zakon opredeljuje med drugim tudi področje ravnanja z odpadki. Povzročitelju onesnaževanja nalaga, da mora upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti na okolje, in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. Prav tako zakon določa obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja med katere spada tudi zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Odpadke delimo v naslednje skupine:
• inertni odpadki so odpadki, ki po odložitvi ne spremenijo fizičnih, kemičnih ali bioloških lastnosti, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv.
• komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti.
• nevarni odpadki so odpadki, ki so zaradi določenih nevarnih sestavin ali lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke. Nevarni odpadki so tisti, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, in sicer so eksplozivni, oksidativni, vnetljivi, dražljivi, strupeni, rakotvorni, infektivni, teratogeni, mutageni ipd. Ravnanje z nevarnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in končno dispozicijo odpadkov.
• radioaktivni odpadki so odpadki, ki so zaradi določenih radioaktivnih lastnosti po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, uvrščen med radioaktivne odpadke.

Občina Šempeter – Vrtojba ponekod na svojem območju zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov. Uredila je tudi zbirni center za prevzem odpadkov – prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke.

Hrup

Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.

Problemi, povezani s prekomernim hrupom, so najbolj izraženi v večjih mestih, kjer se na majhnem prostoru srečujejo različni interesi uporabnikov prostora. Pojav je najbolj izražen na območjih ob pomembnih transportnih (ceste, železnice) in na urbanih območjih. Vse večja motorizacija in hitrejši ter bolj tehnično naravnan način življenja povečujeta obremenjevanje okolja s hrupom, po drugi strani pa narašča zavedanje o pomenu in vrednosti življenja v okolju, ki ni obremenjeno s hrupom.

Povečana ali prekomerna obremenitev okolja s hrupom je pojav, ki je skupen vsem razvitim državam. Prekomerna obremenitev okolja s hrupom je v veliki meri posledica neupoštevanja načel varstva pred hrupom pri prostorskem načrtovanju v preteklosti in neupoštevanja predpisov s tega področja pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor.

Obremenitev s hrupom postaja vedno bolj moteč dejavnik v vsakdanjem življenju, dejansko pa ima lahko tudi negativen vpliv na živo in neživo naravo, nepremičnine in zdravje ljudi.

Osnovna naloga občine na področju izobraževanja je skrb za razvoj in zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje programov na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, izobraževanja odraslih in glasbenega šolstva.

Občina Šempeter – Vrtojba je ustanoviteljica ali soustanoviteljica naslednjih zavodov s področja izobraževanja:

Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici
Osnovna šola KOZARA Nova Gorica
Glasbena šola Nova Gorica
Ljudska univerza Nova Gorica

Predšolska vzgoja

Osnovna zakona, ki urejata predšolsko vzgoja v vrtcih sta dva in sicer:

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter
Zakon o vrtcih.

Vrtci v svetu in pri nas že dolgo niso več institucije, ki bi zadovoljevale zgolj potrebe zaposlenih staršev po vzgoji in varstvu otrok v času njihove odsotnosti, temveč pridobivajo čedalje večjo vlogo in pomen za otrokov čustveni in telesni razvoj, kasnejše izobraževanje, krepitev socializacije in vzgoje izven družinskega okolja. Po slovenski zakonodaji predšolska vzgoja ni obvezna, zato je odločitev za vpis otroka v vrtec ter izbira vrtca in programa izključno pravica staršev, zakonska dolžnost lokalne skupnosti pa je, da zagotavlja pogoje in sredstva za dejavnost predšolske vzgoje.

Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce se vključujejo otroci, ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna. Njeno zagotavljanje pa je ena izmed temeljnih nalog občine, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine.

Vrtec je v občini Šempeter – Vrtojba organiziran kot del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici.

Osnovna šola

Osnovna zakoni, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje so:

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
Zakon o osnovni šoli ter
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Osnovna šola ni samo začetek formalnega izobraževanja, temveč predstavlja tudi pomemben korak k socializaciji posameznika. Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji traja devet let in je obvezno. Izvajajo ga osnovne šole, šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Starši imajo pravico za svoje otroke izbrati način izobraževanja, ki se jim zdi najbolj ustrezen, bodisi v javni ali zasebni šoli bodisi kot izobraževanje na domu.

V občini Šempeter – Vrtojba je osnovna šola organizirana v okviru javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici. Poleg matične šole v Šempetru, delujeta še podružnica šole v Vrtojbi in podružnica šole na Vogrskem. Poleg tega deluje na pediatriji v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru tudi oddelek šole in vrtca.
Občina Šempeter – Vrtojba je soustanoviteljica zavoda Osnovna šola KOZARA Nova Gorica, v okviru katerega je organizirana devetletna osnovna šola, ki opravlja veljavni izobraževalni program za obvezne osnovne šole, ki je prilagojen za otroke s posebnimi potrebami.

Osnovno glasbeno izobraževanje

Glasbeno ter plesno vzgojo in izobraževanje na osnovni stopnji ureja Zakon o glasbenih šolah.

Cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli so:

odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti;
doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek vključevanja v ljubitelske ansamble, orkestre, pevske zbore in plesne skupine;
pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje, omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja;
omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja;
vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanja z drugimi;
skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščine in razvijanje nacionalne zavesti ter vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

Tradicija glasbenega izobraževanja v Šempetru je že zelo dolga. Danes tu deluje Podružnična glasbena šola Šempeter pri Gorici, Občina Šempeter – Vrtojba pa je soustanoviteljica zavoda Glasbena šola Nova Gorica.

Srednja šola

Srednje in poklicne šole pomenijo nadgradnjo osnovnošolske izobrazbe in stremijo k poklicni usmeritvi posameznika. Organiziranje srednje šol in skrb zanje ni v pristojnosti občin, vseeno pa omenimo, da v Šempetru pri Gorici deluje Biotehniška šola, ki je organizirana v okviru Tehniškega šolskega centra Nova Gorica.

Visokošolsko izobraževanje

Občina Šempeter – Vrtojba je soustanoviteljica Visokošolskega in raziskovalnega središče Primorske. VIRS je zavod, ki predstavlja interese predvsem regijskega gospodarstva in tudi lokalne skupnosti glede razvoja terciarnega izobraževanja v regiji.
Naloge zavoda so predvsem v koordinaciji pobud in priložnosti glede razvoja visokošolskih in raziskovalnih programov v skladu s potrebami regijskih podjetij in ustanov, »inkubiranje« novih visokošolskih in raziskovalnih programov in ustanov, zelo pomembna naloga pa je povezovanje podjetij in drugih ustanov z visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami.

Izobraževanje odraslih

Izobrževanje odraslih ureja Zakon o izobraževanju odraslih.

Občina Šempeter – Vrtojba za to področje skrbi kot soustanoviteljica zavoda Ljudska univerza Nova Gorica.

Osnovna naloga občine na področju zdravstva je, da skrbi za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in zagotavlja ustrezne prostorske in kadrovske pogoje.

Predpisi, ki poleg Zakona o lokalni samoupravi opredeljujejo dejavnost področja in naloge občine na področju zdravstva:

Zdravstvena dejavnost kot javna služba se izvaja v okviru mreže javne zdravstvene službe.

Merila za postavitev mreže javne zdravstvene službe se določijo s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije ob upoštevanju:

zdravstvenega stanja, števila, starostne in socialne strukture prebivalcev,
enakih pogojev oziroma možnosti za uporabo zdravstvenih storitev,
potrebnega obsega posamezne dejavnosti iz na primarni, sekundarni in terciarni ravni,
stopnje urbanizacije območij, specifičnosti poselitve in dostopnosti na demografsko ogroženih območjih ter stanja onesnaženosti okolja in
gospodarskih možnosti.

Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina. Občina izdaja tudi predhodno mnenje glede mreže javne zdravstvene službe na sekundarni ravni (bolnišnica).

Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost.

Zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajoc javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije.

Zdravstveno dejavnost v občini Šempeter – Vrtojba opravljajo javni zdravstveni zavodi ter zasebni zdravstveni delavci, ki opravljajo javno zdravstveno službo na podlagi koncesije.

Občina uresničuje naloge na področju zdravstvenega varstva, s tem da:

oblikuje in uresničuje programe za krepitev zdravja prebivalstva na svojem območju in zagotavlja proračunska sredstva za te programe;
zagotavlja izvajanje higiensko epidemiološke, zdravstveno statistične in socialno medicinske dejavnosti za svoje območje, ki niso vključene v republiški program;
oblikuje in izvaja program nalog za ohranitev zdravega okolja, ki niso vključene v republiški program;
zagotavlja zdravstveno varstvo pripadnikov civilne zaščite, splošnih reševalnih služb, narodne zaščite in enot za zveze občine oziroma mesta, če tega nimajo urejenega na drugi podlagi;
kot ustanovitelj javnih zdravstvenih zavodov zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in z aktom o ustanovitvi;
zagotavlja mrliško ogledno službo.

Osnovna zdravstvena dejavnost

Osnovna zdravstvena dejavnost obsega:

spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;
spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;
preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;
zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja;
preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;
zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih;
nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici;
zdravstvene preglede športnikov;
zdravstvene preglede nabornikov;
ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo;
diagnostične in terapevtske storitve.

Občina Šempeter – Vrtojba je za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni soustanovila naslednja javna zavoda:

Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica

Na lokaciji zavoda v občini Šempeter – Vrtojba delujejo:

4 splošne ambulante,
ženski dispanzer,
šolski dispanzer,
otroški dispanzer,
patronažna služba,
laboratorij,
citološki laboratorij,
sterilizacija.
Zdravstveni dom, Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica

Koncesionarji

Občina Šempeter – Vrtojba je podelila koncesije za izvajanje javne osnovne zdravstvene službe naslednjim zasebnim zdravstvenim delavcem (koncesionarjem):

Splošna (družinska) medicina

Zasebna ambulanta splošne medicine Erika Faganel Bavcon, dr. med. spec. spl. med.
Zasebna ambulanta splošne medicine s koncesijo, dr. splošne medicine Robert Reljič

Zobozdravstveno varstvo

Zasebna zobna ordinacija – Alenka Poljšak, dr. dent. med.
Zobna ambulanta – Lucija Klančič, dr. dent. med.

Lekarniška dejavnost

Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili in obsega izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil.

Lekarniška dejavnost se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah.

Javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti ustanovi občina v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, in po poprejšnjem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na podlagi meril, določenih s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije lahko občina izvede javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije. Koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli pristojni upravni organ občine v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, po poprejšnjem mnenju lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Občina Šempeter – Vrtojba je za izvajanje lekarniške zdravstvene dejavnosti na primarni ravni soustanovila javni zavod:

Goriška lekarna Nova Gorica

Občina Šempeter-Vrtojba je podelila koncesije za izvajanje javne osnovne zdravstvene službe naslednjim zasebnim zdravstvenim delavcem (koncesionarjem):

Lekarna Nova, Lidija Blažič, mag. farm. – lekarnar

Mrliško ogledna služba

Občina je dolžna pokrivati stroške mrliško ogledne službe in sanitarne obdukcije v skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe. Obdukcije se obračunavajo po fiksni ceni. K mrliško ogledni službi pa spadajo še stroški prevoza pokojnikov na obdukcijo. Obdukcije odrejajo zdravniki glede na vzrok smrti. Občina je zadolžena za organizacijo in pravilno delovanje mrliško pregledne službe. Občina krije plačevanje sanitarnih obdukcij, ki se izvedejo, ko vzroka smrti ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali če to zahteva iz utemeljenih razlogov zdravnik, ki je bolnika zdravil oz., če gre za sum nalezljive bolezni. Občina mora zagotoviti tehnično pomoč v zvezi z obdukcijo (npr. prenašanje, prevoz in pokop trupla).

Občina je tudi plačnik opravljenih mrliških pregledov tujcev, brezdomcev oziroma oseb, katerih prebivališče je neznano, morebitnih obdukcij, tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo in pokopa oziroma upepelitve v zvezi s temi osebami, in sicer, če je kraj smrti oziroma kraj najdbe trupla tujca, brezdomca oziroma osebe, katere prebivališče je neznano na območju občine.

Socialno varstvo

Področje socialnega varstva temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti ter na načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik. Temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti za različne kategorije prebivalstva, ki potrebujejo posebno pozornost in pomoč.

Socialno varstvo zajema programe na področju urejanja sistema socialnega varstva ter programe pomoči, ki so namenjeni varstvu naslednjih skupin prebivalstva:

družin,
starejših občanov in invalidov,
najrevnejših slojev prebivalstva,
telesno in duševno prizadetih oseb in
zasvojenih oseb.

Socialnovarstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Osnovni dokument tega področja je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010 (Ur. l. RS, št.: 39/2006), ki na osnovi doseženega stanja in ugotovljenih potreb opredeljuje politiko nadaljnjega razvoja na tem področju.

Pomembnejši predpisi, ki poleg Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) opredeljujejo dejavnost področja in naloge občine na področju socialnega varstva so:

Občine imajo na področju socialnega varstva relativno malo pristojnosti pri organizaciji javnih služb, odgovorne pa so za organizacijo in financiranje socialnovarstvene pravice pomoč družini na domu. Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) predstavlja eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko le ta lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Skladno z določili Zakona o socialnem varstvu (ZSV) občina zagotavlja in financira naslednje storitve na področju socialnega varstva:

pomoč družini na domu, najmanj v višini 50 % cene storitve (socialna oskrba upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo)
pravice družinskega pomočnika (pravico do družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb)
pomoč pri uporabi stanovanja (najemnina za upravičence denarnega dodatka za socialno stanovanje); ta pravica je določena v Stanovanjskem zakonu (SZ), merila pa so določena v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). Če dohodki ne zadoščajo za plačevanje neprofitne najemnine, lahko upravičenci zaprosijo za subvencijo neprofitne najemnine. Ta subvencija je nadomestilo za nekdanja socialna stanovanja.
stroške storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, ker sam ali njegovi družinski člani ne morejo zagotoviti plačila oskrbe v domovih za ostarele ter v posebnih domovih za odrasle.
razvojne in dopolnilne programe, pomembne za občino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Skladno z določili Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (ZPPDUP) občina financira pogrebne stroške socialno ogroženih.

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) nalaga občinam pospeševanje služb socialnega skrbstva za socialno ogrožene, invalide in ostarele in dolžost zagotavljanja pogojev za delovanje socialnih ustanov in služb za širše območje, kot so:

sprejemališča za brezdomce in samorazdeljevanje hrane,
ustanavljanje socialnih servisov,
ustanavljanje materinskih domov in zavetišč,
ustanavljanje bivalnih skupnosti za posebne skupine itd.

Skladno z določili Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS) lahko občina zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija.

Socialno varstvo v občini Šempeter – Vrtojba

Center za socialno delo Nova Gorica je najpomembnejša ustanova, v kateri občani lahko urejajo večino svojih pravic s področja socialnega varstva. Pomembno vlogo imata tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izvajalec storitve pomoči na domu je Center za socialno delo Nova Gorica v okviru katerega deluje Center za pomoč na domu ‘Klas’.

V letu 2006 je bil v Šempetru pri Gorici na Ulica Prekomorskih brigad 62/a odprt Center za dnevne aktivnosti starejših. Center zagotavlja prostor za druženje občanov vseh generacij. Tu potekajo individualne in skupinske aktivnosti, klubske dejavnosti obeh društev upokojencev, dejavnosti skupin starih ljudi za samopomoč, svetovalne, izobraževalne in druge oblike aktivnosti.

K socialnovarstveni mreži v občini pomembno prispevajo javni socialni zavodi (domovi za starejše občane in drugi), katerih ustanoviteljica je država, ter društva, humanitarne in invalidske organizacije, katerih dejavnost je namenjena predvsem njihovim članom, na podlagi javnih razpisov pa vsako leto sofinancirana tudi s sredstvi občinskega proračuna. Na tem mestu kot najbolj razširjene organizacije omenimo Rdeči križ Slovenije Območno združenje Nova Gorica in Župnijsko Karitas Šempeter in Župnijsko Karitas Vrtojba.

Iz občinskega proračuna se financira tudi regresiranje otrok iz socialno šibkih družin v šoli in vrtcu) in pomoč socialno ogroženim otrokom.

Enkratna denarna pomoč staršem ob rojstvu otroka

Vsi starši v občini Šempeter – Vrtojba so ob rojstvu otroka upravičeni do dodelitve enkratne denarne pomoči. Skladno z določili Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojenčke v občini Šempeter – Vrtojba pravico do izplačila enkratne denarne pomoči uveljavlja eden od staršev novorojenčka, če je otrok državljan Republike Slovenije oz. državljan EU in ima eden od staršev stalno prebivališče v občini Šempeter – Vrtojba. V primeru enoroditeljske družine uveljavlja pravico do enkratne denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem otrok dejansko živi, oz. v skladu s pisnim sporazumom med staršema. Denarni prispevek se zagotavlja iz proračuna Občine Šempeter – Vrtojba.

Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Ljudje se ukvarjajo s športom na osnovi interesa prostovoljno. Z njim se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. Občina Šempeter – Vrtojba za izvajanje letnega programa športa zagotavlja proračunska sredstva športnim društvom, klubom in športnemu zavodu, ki na podlagi letnega javnega razpisa izvajajo posamezne programe športa, ki so v skladu z nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji in v interesu občine.

Športne dejavnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna, so namenjene občanom v vseh življenjskih obdobjih, vendar imajo športne aktivnosti otrok in šolske mladine zaradi vpliva na razvoj in oblikovanje mladega človeka, prednost pred sofinanciranjem ostalih programov športa.

Na nivoju občine se izvajajo naslednji programi na področju športa:

1. Interesna športna vzgoja
Programi interesne športne vzgoje zajemajo programe za predšolske (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec, drugi 60-urni programi) in šoloobvezne otroke (Zlati sonček, Krpan, drugi 80-urni programi ter šolska športna tekmovanja) ter mladino (izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične sposobnosti, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad ter zadovoljevanje človekove potrebe po igri in tekmovalnosti).

2. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ter kakovostni in vrhunski šport odraslih
Z dejavnostjo kakovostnega in vrhunskega športa se ukvarjajo otroci, mladina in odrasli, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka, mednarodnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Kvaliteta programov je povezana tudi s sofinanciranjem profesionalnih trenerjev.

Otrokom in mladini športna vzgoja (priprave, tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih in materialnih možnosti za vključitev v programe vrhunskega športa in jih programi športne rekreacije ne zadovoljuje so pa pomemben dejavnik razvoja športa) pomeni temeljno pripravo na športno uspešnost in rezultat, ki je eno od meril uspešnega dela s športniki. Podpora vrhunskemu športu pa je namenjena športnikom, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.

3. Programi športne rekreacije
Izvajalci programa kjer se aktivno, koristno in prijetno izpopolnjuje prosti čas odraslih, ki to vrsto športne dejavnosti praviloma plačujejo sami, morajo za sofinanciranje programov izpolnjevati pogoje in merila določene s Pravilnikom.

4. Drugi programi v športu
Drugi programi v športu zajemajo udeležbo in organizacijo športnih prireditev, sofinanciranje strokovnih kadrov v ekipnem kakovostnem in vrhunskem športu ter delovanje društev.

5. Zavod za šport
Temeljne naloge zavoda za šport, ki je so v interesu občine, je vzdrževanje športnih objektov ter vodenje, usklajevanje in promocija športnih programov v občini za posameznike, društva in osnovno šolo.

6. Vzdrževanje in investicije v športu
Namen vzdrževanja in investicij v športne objekte je povečanje kapacitet in izboljšanje ponudbe za potrebe športnih klubov in društev ter drugih uporabnikov športnih površin v lasti Občine Šempeter – Vrtojba.

Tako kot v sleherni slovenski občini, imajo tudi prebivalci občine Šempeter–Vrtojba kulturne potrebe. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo nalaga državi in lokalnim skupnostim pripravo in sprejem strateških dokumentov za kulturo. Sprejem nacionalnega programa za kulturo (NPK) je naloga pristojnega ministrstva, sprejem lokalnih (občinskih) programov za kulturo (LPK) pa je naloga občin. Sprejemanje LPK je izredno pomembno dejanje, saj je to hkrati priložnost, da lokalne skupnosti temeljito posebej razpravljajo o kulturi in formalno opredelijo svoj odnos.

Javni interes za kulturo se v Lokalnem programu kulture zagotavlja skozi splošne prioritete kulturne politike ter skozi cilje in ukrepe na področju kulture. Javni interes za kulturo se uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za:

kulturno ustvarjalnost,
dostopnost kulturnih dobrin,
kulturno raznolikost,
uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika,
slovensko kulturno identiteto,
skupen slovenski kulturni prostor.

Kulturna tradicijaje izjemnega pomena za identiteto naroda, skozi kulturo pa se je izgrajevala in potrjevala tudi zavest ljudi v naši občini.

Kulturne dejavnosti so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti, na področju založništva, knjižničarstva, galerije in na drugih področjih.

Kulturna dobrina je kulturni proizvod ali storitev, ki je namenjena zadovoljevanju človekovih potreb na področju kulture. Javno kulturno dobrino v javnem interesu zagotavlja država ali lokalna skupnost kot javno službo (npr. Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Goriški muzej) ali kot obliko podpore posamičnim kulturnim programom in projektom civilne družbe oz. nevladnih organizacij (kulturna društva in njihova zveza, ipd.). Posebno mesto na področju kulture namreč ima ljubiteljska dejavnost in društva.

Javna infrastruktura na področju kulture so nepremičnine in oprema v javni lasti, namenjena kulturi.

Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna, kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti.

Kulturna dediščina na območju občine Šempeter – Vrtojba

A) Stavbna dediščina:
1. Šempeter pri Gorici:
– Župnijska cerkev sv. Petra
– Coroninijeva vila
– Vila Maffei
– vodnjak

2. Vrtojba:
– Župnijska cerkev Srca Jezusovega
– Stražarski stolp (danes preurejen v muzej – www.muzej-vrtojba.si)

B) Memorialna dediščina:
1. Šempeter pri Gorici:
– Kip Ivana Roba
– Spomenik Goranski diviziji
– Spomenik padlim borcem Goriške fronte
– Spominska plošča enotam v bojih za Gorico
– Spominska plošča mučenim v goriških zaporih
– Spominska plošča padlim in žrtvam NOB

2. Vrtojba:
– Spomenik NOB
– Spomenik NOB pri cerkvi
– Spomenik NOB v Spodnji Vrtojbi
– Spomenik trem padlim borcem
– Spominska plošča čitalnici
– Spominska plošča organizaciji oblasti med NOB

C) Arheološka dediščina v Vrtojbi:
– Arheološko najdišče Ronki
– Arheološko najdišče sv. Pavel

Naloga občine je da skrbi za red, požarno varnost in civilno zaščito.

Za požarno varnost in varnost občanov skrbi v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

organizira reševalno pomoč v požarih,
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

Javni red v občini ureja tako, da:

sprejema ustrezne splošne akte,
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
organizira občinsko redarstvo,
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Tako je odsvojitev delov premoženja dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odsvojitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko s statutom ali z odlokom občinskega sveta pooblasti župan.

Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so: 1. davki in druge dajatve in 2. dohodki iz njenega premoženja.